Ukradeno ali ne

Pa vendar je tudi na področju intelektualne lastnine enako. Vzeti smemo, če nam in pod pogoji, pod katerimi nam, dovoli lastnik. Vse ostalo je kraja. Zato je pomembno, da se ob nakupu ali pridobivanju intelektualne lastnine prepričamo, kako in pod katerimi pogoji jo smemo uporabljati.

Seveda je branje in razumevanje programskih licenc lahko kar zamudno opravilo, zato tudi v podjetjih praviloma odločanje o nabavi programov prepuščajo izkušenim informatikom, dostikrat (in še posebej pri večjih nabavah) podprtih tudi s pravniki.

Ker je za domačo in manjšo poslovno rabo težko pričakovati, da bi si lahko privoščili ekipo strokovnjakov zgolj za nabavo nekaj programov, bom v naslednjih odstavkih poskušal pojasniti najpogostejše zmote, ki sem jih srečal pri nabavi programske opreme.

Kar najdem na spletnih straneh lahko shranim (in kopiram ter širim dalje)

Seveda to ni res (razen, če na spletni strani eksplicitno piše tako). Za vse objave na spletnih straneh velja, da pogoje kopiranja določa avtor oz. lastnik spletne strani. Običajno kopiranje s strani ni dovoljeno, dovoljena pa je povezava na spletno stran, ki se šteje kot navajanje vira (nekateri avtorji prepovedujejo tudi to).

Če dam primer: Če boste članek, ki ga ravnokar berete, v celoti kopirali na svojo spletno stran, bo to kršitev pogojev uporabe. Če pa boste namesto tega na svoji spletni strani napisali povzetek članka in povezavo http://primoz.govekar.si/?id=122, pa se to na večini spletnih strani (in tudi na tej) smatra kot dovoljena uporaba.

---

Mnogokrat boste v iskalniku našli tudi spletne strani, na katerih se bo bohotila brezplačna ali zelo poceni različica sicer dragega komercialnega programa. V takem primeru je najbolje, da se pozanimate na domači spletni strani programa, če je le-ta res zastonj in pod kakšnimi pogoji to drži.

---

Shareware pomeni, da je program brezplačen

Najpogostejša zmota, ki sem jo srečal pri uporabi programske opreme je ravno ta, da je preizkusna programska oprema (ang. shareware) brezplačna. To v večini primerov sploh ni res. Preizkusna programska oprema je namreč namenjena nekemu obdobju preizkušanja, potem pa avtor zahteva, da jo bodisi kupite bodisi prenehate uporabljati.

Najpogostejša omejitev za tako programsko opremo je 30 dni, običajno pa so taki programi tudi nekoliko omejeni v svoji funkcionalnosti.

Free vedno pomeni zastonj

Druga zmota, ki jo zadnje čase pogosto srečam je, da uporabniki menijo, da smejo programsko opremo, označeno kot zastonjsko (ang. free) povsod uporabljati zastonj. Avtorji programov namreč dostikrat ponudijo programsko opremo zastonj samo za domačo uporabo, za ostale potrebe (npr. uporabo v podjetju ali na župniji in mnogokrat celo uporabo doma za podjetniške namene) pa je programsko opremo potrebno kupiti.

Kaj točno za nekega avtorja pomeni domača uporaba, je običajno skrito (ali pa še to ne) v pogojih uporabe. Nekako čez palec bi na tem mestu lahko vzeli primer župnije, kjer župnik na računalniku, ki ga uporablja za privatne namene sme uporabljati »domače« različice programske opreme, na župnijskem računalniku, kjer opravlja posle povezane z župnijo pa ne.

Primer programa, ki sem ga pogosto srečal v okviru nepravilne uporabe, čeprav piše, da je zastonj (za domačo uporabo seveda) je antivirusni program Avast. Brezplačno različico Avast Antivirus sem pogostokrat videl tako v podjetjih, kot tudi po drugih organizacijah, ki bi jih težko smatral za domačo uporabo.

---

»Zastonj« ali »Zastonj za domačo uporabo« ni vedno isto

---

Dovolj je, da kupim en program za vse računalnike, ki jih imam

Ta zmota je že tako stara, da ima že kar brado. Z »nakupom« programa (velja tudi za filme, fotografije, članke,...) namreč ne kupite programa, ampak zgolj pravico do njegove uporabe na enem ali več mestih (tako, kot ste se dogovorili in piše v licenčnih pogojih).

Microsoft v zadnjem času prakticira tudi prakso, da vam pravico do uporabe da samo v najem. Praktično to pomeni, da morate vsako leto plačevati najemnino za program, ki pa ga vmes lahko prosto nadgrajujete.

---

Mogoče je kupiti tudi posebno dovoljenje (licenco), ki vam dovoljuje namestitev programa na več računalnikov, vendar pa je temu primerno dražje

---

Kupljeni program lahko uporabljam kjerkoli

V zadnjem času so izdelovalci programske opreme ugotovili, da pregovor »Kar se Janezek nauči, to Janez zna«, še kako velja. Zato izdajajo posebne poceni različice programske opreme, ki pa so namenjene izključno domači ali študijski uporabi. Zanje velja podobno, kot sem omenil že zgoraj pri uporabi zastonjskih programov za domačo uporabo.

Primer programja, ki ga zadnje čase pogosto srečam je Microsoft Office 2007 Home&Student. Za cca. 90 EUR vam Microsoft dovoljuje uporabo na kar treh domačih računalnikih hkrati. Ko sem se telefonsko pozanimal, kakšno je razumevanje domačega računalnika, so mi na Microsoft Slovenija pojasnili, da je to računalnik, ki je v osebni lasti. Če je računalnik last podjetja (ali kake organizacije), nanj ne more biti nameščena ta različica Microsoftove pisarne.

---

MS Office Home&Student ne smete uporabljati v pisarni ali podjetju

---

Program lahko vzamem s starega računalnika, ki gre v smeti

Tudi to ni vedno res. Microsoft (pa tudi drugi ponudniki programske opreme) namreč ponujajo programe pod posebej ugodnimi pogoji, pod pogojem, da je nameščen na osebni računalnik že ob nakupu računalnika. Ob tem ne dovoljujejo prenosa na novi računalnik, ampak dovoljenje za uporabo umre hkrati z računalnikom.

Ker se računalnike praviloma kupuje redkeje kot prihajajo na tržišče nove različice programske opreme, je to kar primeren način nakupa nujne programske opreme, če se le-tega zavedamo.

---

Nakup Microsoft Windows z nakupom novega računalnika je ta trenutek najugodnejši nakup tega operacijskega sistema

---

Če mi je programe namestil dobavitelj računalnika, so prav gotovo legalni

Tudi ta trditev zna biti še kako zmotna. Mnogokrat namreč dobavitelji računalnika - v želji, da bi stranki ponudili čim cenejši računalnik, ali da bi z njim čim več zaslužili - stranki naredijo (medvedjo) uslugo in ji brezplačno namestijo še plačljivo programsko opremo. Vsaj za nekaj časa so veseli vsi: stranka, ker je dobila poceni močan računalnik z vsemi programi in prodajalec železnine, ker je dobro prodal računalnik.

Trenutek streznitve pride navadno, ko je potrebno nadgraditi programsko opremo in proizvajalec programa ugotovi, da paket ni kupljen. V zadnjem času so verjetno najbolj znani črni zasloni ali obvestila pri Microsoftovih Windows XP, seveda pa to ne pomeni, da se vam ne more zgoditi tudi drugje.

---

Ko kupujete računalnik s programsko opremo, naj bo njen nakup viden iz računa zanjo ali pa naj vam prodajalec pokaže pogoje, ki vam zagotavljajo, da je program za vaše potrebe zastonj

---

Naštel sem zgolj nekaj pasti, ki se jih je potrebno izogibati pri nabavi programske opreme, če želite ostati na legalni in edini pošteni strani. V naslednjem članku pa namig, kako čim ceneje do legalnega operacijskega sistema Windows.