Obnašanje fotografa v sakralnih prostorih

Prostor v prezbiteriju je namenjen duhovnikom in njihovim pomočnikom

Navadno boste fotografirali v sakralnih prostorih ob dogodkih, ki so za vas, vaše bližnje ali vašega delodajalca dovolj pomembni, da jih želite ali želi imeti ovekovečene tudi na fotografiji. Ob tem, ko morate poskrbeti za dobre fotografije, se boste nujno srečali z upravičeno željo po čim manjšem motenju tistih, ki sakralnemu obredu prisostvujejo.

V pričujočem članku predstavljam svoje izkušnje in spoznanja, do katerih sem prišel v zadnjih štirih letih, od kar kot redni fotograf sodelujem v župniji Ljubljana-Fužine. Dostikrat sem tudi sam naredil katero izmed napak, ki jo sedaj opisujem spodaj, hvaležen pa sem g. župniku Milanu Grdenu, da me je o tem kasneje podučil.

Obnašanje v prostoru

Laično povedano se cerkveni prostor deli na dva dela: na tistega iz katerega verniki spremljajo sveto mašo (običajno imenovan tudi ladja) in prostora okoli oltarja, kjer duhovnik daruje sveto mašo (imenovan tudi prezbiterij). Prezbiterij je od ladje običajno ločen s stopnico. Četudi v kaki cerkvi morda ne boste opazili stopnice, pa je že iz oblike talne dekoracije mogoče razbrati, kje se prezbiterij začne.

Nikoli v prezbiterij

Kot že ime prezbiterij pove, je to prostor za duhovnika (prezbitra) in njegove pomočnike. Zato prezbiterij nikakor ni namenjen sprehajanju fotografa. Če jo boste v najboljšem primeru odnesli samo z grdimi pogledi iz množice, se nikakor ne čudite, če vas bo kateri izmed vernikov, redarjev ali celo duhovnik sam, ob taki kršitvi poprosil, da prenehate s fotografiranjem in zapustite prostor.

Umirjeno in čim manj moteče v ladji

Premikanje po ladji ni tako strogo prepovedano, kot je v prezbiteriju. Še vedno pa se velja zavedati, da z vsakim premikom motite zbranost tistih, ki so se udeležili obreda. Zato bo morda najbolje, če si že pred začetkom obreda ogledate prostor in najdete sedišče ali stojišče, iz katerega boste zadovoljivo pokrivali dogajanje, hkrati pa se vam ne bo potrebno bistveno premikati po prostoru.

Pri izbiri pozicije bodite pozorni tudi na to, da so pravi gostje ljudje, ki se udeležili obreda in ne vi kot fotograf, zato jim ne onemogočajte spremljanja dogodka s tem, da se postavite na sredo ladje in tako, da skozi vas ne morejo videti.

Če pa dogajanje že zahteva premikanje po prostoru, naj bo slednje čim bolj umirjeno in brez nenaravnih položajev.

K izbiri prostora in umirjenosti gibanja močno pomaga tudi vnaprejšnje poznavanje obreda in prostora. Pri tem so vsekakor v prednosti domači fotografi in fotografi, ki poznajo potek dogodka. Če niste eden izmed njih, se poskusite še pred obredom pozanimati, kako bo dogodek potekal. Za nekatere obrede je to skoraj nujno.

Da boste čim manj moteči, že pred obredom razmislite tudi o svojem oblačilu. Lahko se pri sveti maši, namenjeni za diplomate, pojavite v kričečih barvah ali s svetlim fotografskim telovnikom, vendar bodite prepričani, da ne boste spregledani. Podobno pa se bo zgodilo tudi, če se boste pri skavtski maši pojavili v obleki s kravato in v lakastih čevljih (s to razliko, da vas skavti morda ne bodo odslovili).

Bliskanje...

Na kratko bi rekel, da se bliskavice - še posebej pri sveti maši - velja izogibati. Bolje je, da namesto bliskavice na svojem fotoaparatu nastavite čim višjo občutljivost senzorja (recimo ISO 800 ali celo 1600) ter uporabite svetlobno močan objektiv. Poleg precej manjšega motenja ostalih prisotnih bodo fotografije dobile tudi več mehkobe in duha prostora.

Verjetno se bliskavici ne boste mogli izogniti, če spremljate dogodek širšega pomena (npr. sveta maša za domovino,...), ali pa ste kot uradni fotograf naprošeni za spremljanje določenega obreda (poroka, krst, obhajilo,...). Tudi v teh primerih pa vam močno priporočam, da bliskanje omejite samo na najnujnejše.

... in piskanje

Če ste med tistimi, ki na svojem fotoaparatu ne znajo izključiti zvočnih signalov ob fotografiranju, potem vas lepo prosim, da sakralnih obredov ne fotografirate. Piskanje fotoaparata pa nikakor ne sodi v sakralni prostor. PIKA.

Omejitve pri fotografiranju obredov

Ne glede na položaj v prostoru, pa ne morete fotografirati vsega dogajanja. Še najpomembneje je vedeti, da fotografiranje nikakor ni zaželeno med spremenenjem. Spremenenje je tisti trenutek svete maše, ko se kruh spremeni v Jezusovo telo, vino pa v Jezusovo kri. Začne se nekako tedaj, ko verniki začnejo z molitvijo »Svet, svet, svet si Ti Gospod...«, konča pa s koncem molitve »Tvojo smrt oznanjamo Gospod...«. Sam v tem času ugasnem in - če je le mogoče tudi odložim - fotografski aparat.

Pozoren velja biti tudi pri in po obhajilu. Svetujem vam, da pri fotografiranju svetega obhajila spoštujete trenutek zasebnosti (ne fotografirate!), razen, če niste ravno uradni fotograf prvega svetega obhajila. Po obhajilu pa v cerkvi navadno nastopi trenutek, ko se verniki z osebno ali s skupno molitvijo zahvalijo za prejete darove. Nič velikega ne boste zamudili, če tudi v teh trenutkih izognete uporabi fotoaparata.

Uradni fotograf

Po mnogih župnijah ob pomembnejših župnijskih dogodkih (birma, obhajilo,...) najamejo uradnega fotografa, ki ima edini pravico fotografirati med samim obredom. Menim, da je to zelo dobra rešitev, saj je potek obreda tako moten v kar najmanjši meri.

Če ob takem dogodku niste v vlogi uradnega fotografa, vam močno polagam na srce, da pustite svoj fotoaparat izključen v torbici. Tudi sam kot redni fotograf v župniji prepustim fotografiranje uradnemu fotografu in res ne vidim razloga, da tega ne bi storili tudi vi.

Če ste v vlogi uradnega fotografa, vam bo pri vaši dejavnosti rade volje pomagal tudi duhovnik ali kdo izmed članov župnije (domači fotograf, predstavnik ŽPS za stike z javnostmi,...). Prav pa je, da se že pred obredom pogovorite in uskladite tiste neprijetne malenkosti glede obreda in prostora, ki znajo vaše fotografije narediti zelo dobre ali pa zgolj povprečne - od svetlobe, do pozicije mikrofonov in ministrantov (strežnikov).

Zaključek

Ne glede na vsa gornja pravila in priporočila velja v katerikoli sakralni prostor (ne samo katoliški) vstopiti spoštljivo in predvsem z mislijo na to, da je fotografiranje lahko tudi moteče. Fotografi pač zaenkrat še ne znamo biti nevidni ali neslišni.

Primož Govekar